V sredo, 14. maja je potekal dogodek Podjetja na poti inovacij: HPC, AI, LLM, ki sta ga soorganizirala Pomurski tehnološki park in Nacionalni kompetenčni center SLING.
Dogodek je bil namenjen predvsem podjetjem, z namenom predstavitve tehnologij kot so superračunalništvo, umetna inteligenca in generativna umetna inteligenca, njihovo aplikacijo v poslovnem okolju, predvsem pa prednosti ki jih prinašajo. Udeležencem so bile predstavljene tudi možnosti za pridobivanje nepovratnih finančnih sredstev, storitev in podpore za razvoj in inovacije z uporabo takšnih tehnologij pod okriljem razvojno-raziskovalnih projektov in inicitiv kot je Nacionalni kompetenčni center SLING. V drugem delu delu dogodka so slovenska podjetja delila dobre prakse in dragocene izkušnje.
Uporaba tehnologij
Tristan Pahor, vodja Arcturjevega podatkovnega centra in izkušen inženir, ki uspešno prenaša svoja bogata znanja iz področij IKT, HPC in R&D v prakso, je predstavil Arcturjev zasebni superračunalniški sistem ter priložnosti za dostop podjetij do te infrastrukture. Izpostavil je priložnosti in sodelovanja za podjetja, ki želijo svoje poslovanje popeljati na pot digitalne preobrazbe s pomočjo Nacionalnega kompetenčenga centra SLING.
Dejan Valh, vodja sektorja za superračunalništvo na IZUM-u, je predstavil slovensko tovarno umetne inteligence SLAIF, ki bo omogočila razvoj rešitev in storitev umetne inteligence (UI) za mala in srednje velika podjetja. Poleg razvoja temeljne infrastrukture in ogrodij za različne poteke dela ter orkestracije podatkov ter splošne platforme za umetno inteligenco je naslovil tudi vidike za enostavnejši in hitrejši dostop do storitev osredotočenih na lažje delo uporabnikov. Predstavil je najzmogljivejši nacionalni superračunalnik Vega, ki predstavlja temelj za tovarno UI prvo leto delovanja in ponuja podjetjem priložnost uporabe v okviru komercialne rabe
Tina Črnigoj Marc, vodja razvojno-raziskovalnih projektov v podjetju Arctur, je v predstavitvi izpostavila priložnosti za sodelovanje in pridobivanje nepovpratnih sredstev v sklopu dveh evropskih razvojno-raziskovalnih projektov, in sicer FFplus, ki preko kaskadnega sistema omogoča financiranje uporabe HPC, AI in razvoja LLM modelov evropskim podjetjem; kot tudi nacionalnega kompetenčenga centra SLING, ki podjetja lahko podpre pri razvoju in raziskavah, razvoju proof-of-conceptov kot tudi aplikaciji superračunalniške infrastrukture.
Dr. Jani Dugonik, asistent in raziskovalec na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, je v predstavitvi razložil, kako lahko mala in srednja podjetja izkoristijo velike jezikovne modele za ustvarjanje besedil, slik in videov. Predstavili je tudi uporabna orodja, možnosti zagona velikih jezikovnih modelov na (lokalnem) računalniku ter se dotaknili vprašanj avtorskih pravic in varovanja osebnih podatkov.
Mateja Baebler, vodja Erasmus+ projekta Artificial Intelligence Skills Alliance na GZS v Združenju za informatiko in telekomunikacije, je v predavanju predstavila aktivnosti pobude, kot je izdaja posodobljenega Vodiča uvajanja UI v podjetja in kompetenčne modele s tega področja, ki predstavljajo praktičen vodič za oblikovanje in strukturiranje izobraževalnih programov ter so prilagojeni potrebam delovnih mest, ki so povezani z umetno inteligenco.
Sledil je še programski del, v katerem so predstavniki slovenskih podjetij predstavili uporabo tehnologij v praksi ter delili svoje izkušnje in priporočila iz prve roke.
Jurij Dreo, nevroznansveni in soustanovitelj podjetja BrainTrip je predstavil izzive in njihove potencialne rešitve podjetja BrainTrip, ki se ukvarja s translacijsko nevroznanostjo.
Andrej Miščič, soustanovitelj in podatkovni znanstvenik pri podjetju Valira Ai je govoril o uvajanju velikih jezikovnih modelov v podjetjih.
Martin Vogrin, direktor podjetja TriPri, razvija algoritme za analitiko podatkov z metodami kvantnega računalništva. Rešitve so namenjene inovativnim podjetjem, ki se dnevno srečujejo z veliko količino podatkov in kompleksnimi metodami za njihovo obdelavo.
Usposabljanje se izvaja v okviru dveh projektov in sicer Projekta JR podporno okolje 2023 – 2025, ki je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport ter javna agencija SPIRIT TER Projekta EuroCC 2, ki ga financirata Evropsko Skupno podjetje za evropsko visokozmogljivo računalništvo ter Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije.
Posnetek dogodka je na voljo tukaj: