Slovensko nacionalno superračunalniško omrežje
Arnesov HackathON

Znani zmagovalci Arnesovega HackathONa: 40 študentov reševalo izzive v 10 ekipah

13. in 14. maja se je v Portorožu v sklopu konference Dnevi slovenske informatike odvil drugi, 24-urni krog prvega Arnesovega vseslovenskega HackathONa.

Pod sloganom “Z odprto znanostjo sooblikuj prihodnost” se je na prvem Arnesovem vseslovenskem HackathONu v reševanju aktualnih in pomembnih tematik pomerilo več kot 70 študentov iz vse Slovenije, od katerih se je 40 najboljših uvrstilo v finalni krog. Rdeča nit tekmovanja je bila uporaba načel odprte znanosti s poudarkom na odprtih podatkih in ugotavljanjem njihovega potenciala prek obdelave s pomočjo superračunalnika za reševanje izzivov, ki naslavljajo cilje trajnostnega razvoja UNESCO.

Vsem ekipam prvega kroga je bila na voljo Arnesova superračunalniška gruča, v drugem krogu pa superračunalnik Vega. Tekmovalcem finalnega kroga je svojo strokovno pomoč s področja superračunalništva nudil Jani Pogačar s Fakultete za informacijske študije v Novem Mestu, medtem ko je bil član komisije Samo Stanič z Univerze v Novi Gorici, koordinator Slovenskega superračunalniškega omrežja SLING.

Prvo mesto: IDealni Scenarij
Ekipa, katere člani so Alen Cigler, Ruben Ferreira, Hana Skitek, Erazem Stanonik in Jana Volk, je razvila rešitev za za učinkovito upravljanje, deljenje in izkoriščanje podatkov brez tveganja za varnost, zasebnost ali suverenost podatkov.  Njihov sistem standardizira in regulira način upravljanja, deljenja in izkoriščanja podatkov, kar odpravlja obstoječe ovire za učinkovito izmenjavo in uporabo podatkov ter omogoča posameznikom, podjetjem, raziskovalnim organizacijam in vladnim institucijam raziskovanje novih priložnosti, ki jih prinaša sodobna tehnologija.

Drugo mesto: Kenguruji
Filip Štamcar, Nik Pirc in Matija Derganc so izboljšali poplavni napovedni model, s pomočjo katerega so ustvarili nove poplavne karte Slovenije, podatke primerjali z obstoječo protipoplavno infrastrukturo in podatke ocenjene višine vode glede na vremensko napoved prikazovali na spletni strani.

Tretje mesto: Rudarji znanja
Blaž Erzar, Haris Kupinić, Luka Salvatore Pecoraro, Jaša Samec in Jovana Videnović so ustvarili projekt žARKO, ki s pomočjo fotografij in zajema drugih podatkov razpoznava kratkoročno obsevanje, napoveduje količino proizvedene energije sončnih elektrarn in zaznava okvare ali slabše delovanje celic zaradi umazanije.

Vse tri ekipe so pri svojem delu izhajale iz podatkov, ki so na voljo na portalu Odprti podatki Slovenije – OPSI, drugo in tretje uvrščena ekipa pa je uporabila tudi podatke Agencije Republike Slovenije za okolje – ARSO.

Najboljša rešitev za Sandoz | Lek: BliskBus
Sponzorski izziv podjetja Sandoz | Lek je bil osredotočen na obdelavo naravnega jezika in velike jezikovne modele pri označevanju zdravil in navodil za uporabo.  Iva Černoša in Neo Xander sta prejela nagrado za najboljšo rešitev.

Povezujemo znanje s sodelovanjem

Dogodek so soorganizirali Slovensko društvo InformatikaPortal OPSI, ki ga upravljata Ministrstvo za digitalno preobrazbo ter Ministrstvo za javno upravoFakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v LjubljaniNacionalni kompetenčni center za superračunalništvo EuroCC SLING in Slovenska skupnost odprte znanosti. Dogodek pa je potekal tudi pod častnim pokroviteljstvom Slovenske nacionalne komisije za UNESCO.

Nepogrešljive podatke, izkušnje in strokovnost so v sklopu HackathONa delili tudi Institut Jožef StefanAgencija Republike Slovenije za okolje (ARSO), Institut informacijskih znanosti Maribor (IZUM), Clarin.siCenter za jezikovne vire in tehnologije (CJVT) ter Inštitut za novejšo zgodovino.

Dogodka prav tako ne bi bilo brez finančnih sponzorjev, ki so prispevali v denarni sklad za privlačne nagrade: Ministrstvo za digitalno preobrazboSandoz | LekModra Zavarovalnica.

Dostopnost