Dnevi SLING 2025: Superračunalništvo kot gonilo raziskav, inovacij in povezovanja
Dnevi SLING so tudi letos dokazai, da ostajajo osrednji slovenski dogodek na področju visokozmogljivega računalništva (HPC) in umetne inteligence. Nacionalni kompetenčni center za HPC (NCC SLING) je konferenco pripravil v sodelovanju z vodilnimi raziskovalnimi institucijami in evropskimi iniciativami, dogodek pa je ponovno potekal v okviru Arnesove konference Mreža znanja, s čimer je še enkrat potrdil svojo vlogo ključne platforme za povezovanje raziskovalcev, industrije in odločevalcev.
Tridnevni program, ki je med 19. in 21. novembrom združil številne domače in tuje strokovnjake, je poudaril hitro rastoč pomen superračunalništva in umetne inteligence pri razvoju raziskav, krepitvi industrijske konkurenčnosti in soustvarjanju tehnološko naprednih politik. Hibridni ogodek, ki vsako leto pridobiva večjo prepoznavnost tudi na mednarodni ravni, je letos privabil številne udeležence iz Slovenije in tujine.
HPC in umetna inteligenca kot temelj sodobnega inovacijskega ekosistema
Visokozmogljivo računalništvo in napredna umetna inteligenca igrata vse pomembnejšo vlogo pri prebojih na področjih, kot so biomedicina, energetika, napovedno modeliranje, naravoslovne simulacije in industrijska optimizacija. Dnevi SLING tako postajajo stičišče, kjer se srečujejo raziskovalne potrebe, tehnološke zmožnosti in strateški interesi države ter gospodarstva. Udeleženci so izpostavili, da lahko Slovenija s premišljenimi naložbami v superračunalniške sisteme in usposabljanje kadrov ohrani korak s svetovnim razvojem ter hkrati okrepi svojo vlogo v evropskem digitalnem prostoru.
Tri dni sodelovanja, razprav in konkretnih primerov iz prakse
Prvi dan konference je bil posvečen srečanju predstavnikov nacionalnih kompetenčnih centrov za superračunalništvo, centrov odličnosti in evropskih tovarn umetne inteligence. Ob pričetku projekta Slovenska tovarna umetne inteligence (UI) – SLAIF, so predstavniki iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške, Poljske, Cipra in Nemčije odprli razpravo o skupnih tehnoloških izzivih ter načrtih za krepitev evropskega HPC-UI ekosistema. Uvodni dan je tako poudaril pomen mednarodnega sodelovanja, ki bo raziskovalcem, podjetjem in inovacijskim ekipam omogočilo še boljšo podporo pri razvoju rešitev, temelječih na umetni inteligenci. Potekal je v soorganizaciji z NCC Avstrija, EXCELLERAT P2 in SLAIF.
Drugi dan je v ospredje postavil konkretne primere, kjer so visokozmogljivi računalniki ključni za napredek, kar so prikazali govorniki s področij medicine, okoljskih napovedi, industrije, geografskih informacijskih sistemov in genomike. Dr. Tilen Potisk (KI) je predstavil simulacije mikrostruktur za napredne medicinske terapije, izr. prof. Luka Čehovin Zajc (FRI UL) izzive obdelave satelitskih podatkov, Jure Cedilnik z ARSO razvoj naslednje generacije vremenskega napovedovanja, dr. Barbara Jenko Bizjan nacionalno genomiko, Bojan Miličić (MEDIUS Inc.) platformo za obdelovanje velikih podatkov v proizvodnji in Jaša Dimič (PRIOT digital systems) modele za prepoznavanje podlubnikov. Tehnološki vidik je dopolnilo tudi več prispevkov o naprednih arhitekturah in programskih modelih (dr. Ezhilmathi Krishnasamy, dr. Rishabh Saxena). Predstavitve so jasno pokazale, da HPC ni več le infrastruktura, temveč strateško orodje, ki raziskovalnim skupinam in podjetjem omogoča hitrejše odločanje, krajše razvojne cikle ter večjo globalno konkurenčnost. Pomemben del programa je bil namenjen tudi razvoju evropskih tovarn umetne inteligence, kjer so svoje pristope predstavili predstavniki Avstrije, Hrvaške, Cipra, Slovenije in Norveške (Christodoulos Stylianou, Emir Imamagić, dr. Andreas Lindner, dr. Andrej Filipčič, dr. Jan Jona Javoršek, Abdulrahman Azab Mohamed). O nacionalni infrastrukuri in razpisih za raziskovalce in industrijo pa so spregovorili dr. Žiga Zebec, Samo Miklavc, dr. Klara Kropivšek,Tina Črnigoj Marc. Dogodek je povezovala novinarka in urednica Maja Ratej.
Zaključni dan je potekal pod naslovom Povezujemo znanost in bil posvečen slovenskemu EOSC tripartitnemu dogodku, ki je povezal področji superračunalništva in odprte znanosti. Na njem so se zbrali predstavniki Evropske komisije, združenja EOSC ter številni strokovnjaki z raziskovalnih infrastruktur, superračunalniških centrov in slovenske skupnosti odprte znanosti. Med govorniki so bili dr. Igor Papič, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije, Bertil Egger Beck in Peter Szegedi iz Evropske komisije ter Sara Garavelli, direktorica združenja EOSC (EOSC Association).
Razprave so soglasno poudarile ključno vlogo raziskovalnih infrastruktur, superračunalniških zmogljivosti in nacionalnih vozlišč ter rastočo zavezanost Slovenije k odprtemu, povezanemu evropskemu raziskovalnemu prostoru. Govorci so ob tem izpostavili tudi strateške priložnosti za državo – med njimi gradnjo novega podatkovnega centra, vzpostavljanje nacionalnega EOSC vozlišča ter pomen usklajenih politik odprte znanosti.
Udeleženci so izpostavili potrebo po večji interoperabilnosti, usklajenih vlaganjih ter tesnejšem povezovanju podatkovnih storitev s superračunalniškimi omrežji. Okrogla miza je potrdila, da je superračunalništvo ključni pospeševalnik podatkovno intenzivnih raziskav. Dogodek se je zaključil z jasnim sporočilom: prihodnost EOSC federacije bo temeljila na tesnem sodelovanju raziskovalnih infrastruktur, nacionalnih vozlišč in HPC omrežij, pri čemer Slovenija aktivno soustvarja odprt, učinkovit in povezan evropski raziskovalni ekosistem.
Skupaj za napredne tehnologije in boljši raziskovalni ekosistem
Dnevi SLING tudi letos potrjujejo, da je prihodnost inovacij v sodelovanju med raziskovalci, podjetji, razvijalci in odločevalci. Le tako lahko napredne tehnologije postanejo orodje za boljše odločitve, trajnostne rešitve in konkurenčno gospodarstvo. Skupaj bomo še naprej gradili okolje, v katerem superračunalništvo, umetna inteligenca in odprta znanost podpirajo raziskovalno odličnost in razvoj najnaprednejših tehnologij v Sloveniji.
